kinky tone

Hrbet je iz antilope, ovratnik pa iz usnja.

Včasih me Laško pivo prevzame.

Upodobil bom kremplje, kljun in stonogo.

Pred tem bom popil kavo. Če pa je ne bom izpil do konca, jo bom pil tudi vmes.

Brezplačnike in reklame sem iz nabiralnika jadrno vrgel (zabrisal) v smeti. Naenkrat sem dobil slutnjo, da se v njih skriva še kakšno pismo zame. Vzel sem papirje iz koša in jih prelistal …

Na slutnje se ne bom več zanašal. Ne vem pa, kako je bilo ime dekletu na naslovnici. Mislim, da je zraven pisalo nekaj v smislu: “Vseeno mi je, če me vsi poznajo.”

Nisem povozil Štuheca. Hodil je po zebri.

Iskat grem besede. Stavke, pravzaprav. Na Dolenjsko cesto. Obul sem si nove čevlje, imam delno popisan list papirja in kuli.

Mogoče pa je imelo tole vseeno kak smisel:

Nisem bil Palestinec in sem se zato moral pretvarjati, da bi prišel v knjižnico. Sposodil sem si knjigo, ki je imela na naslovnici risbo, kjer se je zelje spajalo s kozličkom.

Ustanovil sem hlače. De jensko sem jim le spremenil namembnost. Po novem jih uporabljam pri početju, ki ga Star Trek enciklopedija definira takole: »Art form involving the creation of visual images through the application of viscous liquid pigments to a flat surface.«

Tretjo imam še vedno v vreči. Zadnjič sem jo zbasal notri. Mislil sem jiti na osmico in sem rabil nekaj, da mi bo toplo. Potem sem se šel raje peljat s slabimi bremzami po avtocesti in ležat na teraso. Deke nisem rabil.

Nisem ga še našel. Čeprav … meni bolj diši po jagodni torti.