kinky tone

UBEŽNI KIRURG
… Odšla je v drugo sobo, ki je bila zdaj prazna, obesila slike pod luč, jo prižgala in videla roko, ki si jo je pacientka poškodovala v nesreči – v treh dimenzijah. …

… Quantius mu je vse povedal. Niti z besedo ni omenil Filipa Marnerja, govoril je le o Suzi in njeni roko. …

… V nasprotju z maso betona v Veroni je bila tukaj večja vila, obdana s cipresami in pinijami. Dovoz do vile je bil obdan z agavami. To je bilo starejše poslopje s široko streho in lepimi kamnitimi kipi ob vhodu. Suza se je zabavala nad angelom s pozavno, ki je bil nad vhodom. …

… Zdaj se je z gostilničarjem pogovarjal o starih rogovih in prestarih amforah, ki visijo in stojijo v jedilnici. …

… »Bo, ker to zna!« je odvrnila Betina. »Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bo roka popolnoma normalna ali vsaj tako dobra. Prepričana sem, ker sem več let delala z njim.« …

… »Še vedno mi nisi odgovorila, če boš ostala pri meni kot operacijska sestra, kot nekdo, na katerega se lahko zanesem.« Zavzdihnil je. »Imam sicer dobre moči, vendar nimam nobene sodelavke in sodelavca kot si ti.«
Bila je spet razočarana. V njej je videl samo poklicno spretnost, ne ženske v njej ni videl! …

… Nimam avtomobila. Tukaj hodim peš. Če pa potrebujem avto, vzamem kliničinega. …

… Bala se je prijeti ga pod roko, da ne bi izgubila kontrole nad seboj. Potem ga je vendarle prijela. Ko se ga je dotaknila, jo je zelektrificiralo. …

… To bomo videli, ko bomo sneli obvezo. Prve tri dni jo bomo pustili pri miru, potem jo bom pregledal. Mislim, da bo vaša hči lahko premikala roko po enajstih dneh, vendar še ne bo imela moči, da bi kaj dvignila ali držala. …

… Videle so se še sveže brazgodine, ki se bodo pozdravile in pobledele. …

… »Veliko obrtnikov je garalo. Oglej si jo! Ti je všeč? Ko bo vse suho, se bova preselila sem. Še prej pa, ljubljena Betina, bova od blizu poslušala zvonove San Michela. Mislim, da čez štirinajst dni. Takrat bodo zvonovi zvonili samo za naju. Kaj meniš?«
Vedela je, kaj hoče. Objela ga je in poljubila. Videli so ju obrniki, ki so jima zaželeli srečo. …

Objavljeno dne 12.07.2007 ob 11:33 Zapisano pod: anegasvirkat, dogodivščine, nimaš kej, res je. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.