kinky tone

Ne vidim lame. Tema je.

(… V trenutku, ko se nebo pomrači, iz druge smeri vdrejo nemški vojaki: SS, gestapo. Ku-Klux-Klan, kakšni plesoči kozaki, kak domobranec na konju. Pojejo od radosti, Zaratustro (Strauss) ali Wagnerja. Gonijo nekaj ovc, ki jih bojo zdaj nataknili na raženj. Zakurili bojo s knjigam, ki jih z bajoneti, pa tudi z roko, mečejo s polic – v bibliotekarjevo največjo grozo, seveda. Tu in tam kdo odpre kakšno knjigo, vendar jo prav kmalu tudi odvrže. Nekdo bije bibliotekarja po glavi, drugi žgečka natakarja pod pazduho. Na koncu ostane biblioteka prazna, brez knjig.)

NEMEC I: Kakšno knjigo bi si sposodil.
NEMEC II: Tole signaturo imate narobe.
KU-KLUX-KLAN: Kje je stvarni katalog? Mislim, stvarni katalog.
KOZAK: Tale stavek boš pa za kazen desekrat prepisal. Pa mama naj se podpiše v zvezek!
NEMEC I: Ne tisto, tisto! A je tista bolj zabavna? No, pa dajte tisto!
KU-KLUX-KLAN: Lepa knjiga! Važna knjiga! Pametna knjiga! Nisem bral.!
KOZAK: Povej mi, lepo prosim, zakaj dajo toliko knjig skupaj, da se potem človek ne more odločiti, katero bi vzel!
DOMOBRANEC: … Samo če je srečen konec!

Z a t e m n i t e v

(Dimitrij Rupel: JOB, 1984, Prvo dejanje, prizor 2)

O stilskem izzivu z nekim drugim doktorjem pa tule.

-         grafika in slika, 

-         planinski čevlji,

-         šampanjec,

-         CDji in DVDji,

-         DVD player, za vsak slučaj,

-         srce,

-         brisače,

-         šampon,

-         tablete,

-         trenirka,

-         naročiti se moram,

-         provijant,

-         polnilec za telefon,

-         naslovi za vabila,

-         časopis, 

-         kopalke,

-         …

Ker je bila voda v banji zares vroča, sem se, namesto za Bijeg Arsena Lupige, odločil za Traži se Alex Barry.

Zopet sem sedel, v istem v gostinskem lokalu s hitro prehrano kot zadnjič. Tokrat sta za sosednjo mizo spet sedeli najstnici. Prišle so še 3 in se postavile ob mizo rekoč: “Čau …. …. …. .”

Najstnica za mizo prvi od treh: ” Tole je pa moja bivša sošolka iz … … ….”.

Prva od treh njej nazaj: “Kako ji je pa ime?”

Ludoludo.

Nekaj miz naprej so bili pa angeli. Turbo , ej.

Fijoooooooorrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr navsezgodaj!

Prislonil sem konico kulija (kemičnega svinčnika) na papir. Nisem vedel ali prisostvujem rojstvu besede ali podobe. Pravzaprav še zdaj ne vem, če sem naredil oglati zaklepaj ali narisal kovinsko žičko.

Zanima me, kaj sem želel povedati.

Ukvarjam se z vprašanjem, če naj v besedilu uporabim besedo kvintesencialen.