« Ustanovil sem hlače
Štuhec na črnem, Štuhec na belem »

Realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine

Iskat grem besede. Stavke, pravzaprav. Na Dolenjsko cesto. Obul sem si nove čevlje, imam delno popisan list papirja in kuli.

Mogoče pa je imelo tole vseeno kak smisel:

Nisem bil Palestinec in sem se zato moral pretvarjati, da bi prišel v knjižnico. Sposodil sem si knjigo, ki je imela na naslovnici risbo, kjer se je zelje spajalo s kozličkom.

 

Objavljeno v Četrtek, 8. maj 2008 ob 10:03 in zapisano pod jutribovsedrugačealipač, kerstevitakoželeli, tjalepejt, kaj pa češ, politika. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

5 komentarjev na “Realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine”

  1. sparkica pravi:
    8. maj, 2008 at 13:09

    Pretežka proza zame :) Imam raje pripovedke. Tiste z zeljem, mravljico in kozličkom…

  2. kinkitone kinkitone pravi:
    8. maj, 2008 at 14:33

    sparkica
    Naj dodam malo samointerpretacije za lažje razumevanje sage. Iskat sem šel določene stavke … Tisto na konu sem pa danes sanjal. Nimam pa časa, da bi globlje ana liziral.

  3. Luka pravi:
    8. maj, 2008 at 21:00

    haha

  4. sparkica pravi:
    8. maj, 2008 at 21:37

    Potem pa nič več lizirat ana; saga je kristalno jasna kot gobova juha, ki je priplavala po tistih besedah, ki si jih zjutraj šel iskat :)

  5. Kompa pravi:
    9. maj, 2008 at 00:34

    Nekam čudno to.

Komentiraj