O VERI, ČEPRAV NE VERJAMEM

Brezplačnike in reklame sem iz nabiralnika jadrno vrgel (zabrisal) v smeti. Naenkrat sem dobil slutnjo, da se v njih skriva še kakšno pismo zame. Vzel sem papirje iz koša in jih prelistal …

Na slutnje se ne bom več zanašal. Ne vem pa, kako je bilo ime dekletu na naslovnici. Mislim, da je zraven pisalo nekaj v smislu: “Vseeno mi je, če me vsi poznajo.”

 

1 komentar na “O VERI, ČEPRAV NE VERJAMEM”

  1. sparkica pravi:

    Od jadrnih slutenj do bridkih položnic je tanka rdeča linija. Dekle “Vseeno mi je, če me vi poznajo” bo verjetno poziralo za položnice, nato pa zašlo v tvojo pošto. Previdno z odpiranjem. Lahko ugrizne. :)

Komentiraj