Kos in sova
19.05.2008Rekel bi, da se počutim, kot bi name padel velikanski kos sove.
Pa ne bom, ker je od takrat minilo že cca. 63 minut.
Rekel bi, da se počutim, kot bi name padel velikanski kos sove.
Pa ne bom, ker je od takrat minilo že cca. 63 minut.
Vežiureža je stala v veži in se režala.
- Ne.
Žal. Tri imam v garaži, četrte pa ni nikjer. Tudi v kleti ne. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj mi prosim sporoči. Če ne … bom moral pri vulkanizerju kupiti kar dve novi.

Hrbet je iz antilope, ovratnik pa iz usnja.
Včasih me Laško pivo prevzame.
Upodobil bom kremplje, kljun in stonogo.
Pred tem bom popil kavo. Če pa je ne bom izpil do konca, jo bom pil tudi vmes.
Brezplačnike in reklame sem iz nabiralnika jadrno vrgel (zabrisal) v smeti. Naenkrat sem dobil slutnjo, da se v njih skriva še kakšno pismo zame. Vzel sem papirje iz koša in jih prelistal …
Na slutnje se ne bom več zanašal. Ne vem pa, kako je bilo ime dekletu na naslovnici. Mislim, da je zraven pisalo nekaj v smislu: “Vseeno mi je, če me vsi poznajo.”
Nisem povozil Štuheca. Hodil je po zebri.
Iskat grem besede. Stavke, pravzaprav. Na Dolenjsko cesto. Obul sem si nove čevlje, imam delno popisan list papirja in kuli.
Mogoče pa je imelo tole vseeno kak smisel:
Nisem bil Palestinec in sem se zato moral pretvarjati, da bi prišel v knjižnico. Sposodil sem si knjigo, ki je imela na naslovnici risbo, kjer se je zelje spajalo s kozličkom.