Dekletova pižama1 me je opomnila2, pravzaprav je spodbudila moje zavedanje, da:
- sem prostor za vrati šele sedaj dojel kot prostor, v katerega se je moč telesno umeščati,
- je nad prostorom mogoče čutiti nadzor, ki ni lastninski, temveč osebnostni3.
Sklep: v tistem kotu se ne bom upokojil, ustanovil sekte ipd.
Včeraj sem jo videl, danes pa ne.
Si to, kar bereš, mi je reklo dekle. Povedal bom le, da gre za knjigo Dostojevskega.
Ob 12:38 sem ugotovil, da poznam vonj po zažganem stročjem fižolu, da pa ga že več let nisem zaznal.
Popil sem kozarca vode ker:
- imamo v slovenščini dvojino,
- sem bil žejen.
Po vonju sem imel namen primerjati vodo, za katero se mi je zdelo, da ni sladkana, in vodo, za katero sem vedel, da je sladkana. Pozabil sem.
Tole je skener prebral iz rokopisa. Mislim, da je šel globoko.
3_sII$eA RADA Mto, NE-REZE_BO TEPENA;-’
‘f N-.!*t-,*,*.**e .:
‘
M*”’”ritl-
Fre I FAd, FUd, ? PorDr rr PoD KLJUd.
