Jetika, jetika,
je jel ječati,
jej, jej, ojej,
slišim ketne in murna,
zakaj sem prišel po cuker?!
»Jemite jesti brata konje,
jestvin zmanjkuje:
jerebice so že jedke, jeleni jočejo,
jehovovovove priče jecljajo,
jeklarji ječijo!«
Ko to dojame, jame
jemati svinčnike iz peresnic
ali peresa iz puščic …
A vseeno, vendarle:
jenjaj, jenjaj, prosim te!
Ko sem rahlo zaokrožil
s keramično posodo,
ki v rokah sem jo držal,
(vanjo sem bil
že pred tem
nalil vročo vodo),
nisem pomislil,
o ne:
Kaj pa,
če smo mi sami
samo košček
vodnega kamna,
ki ga razmetava naokoli,
v posodi,
ki jo v rokah nekdo vrti,
da mu kosmiči,
ki jih z mlekom bo prelil,
ne bodo premrzli?
Pojedel sem kosmiče mlačne
in se z novim čistilom v roki
posvetil kopalnici.
