kinky tone

Eno srajco. Cca. 46 minut.

Mogoče bi raje rekel vdolbinica ali celo vrtačica (v sladkornici je nastala določena razporejenost sladkorja, ki pa je ne bom opisoval, op. a.).

V času vsakovrstnih pritlehnih (celo nižje - kletnih) bolanij tudi sam čutim potrebo po spovedi.

Pojedla sva Alenko.  To pa še ni vse. V času slavljenja dobronamernih in demokratičnih voditeljev, kot so Bush, Berlusconi in Sarkozy, sem na polico postavil ruske prezidente.

Mislim, da tèma na fotografiji (pravzaprav skenu) predstavlja globino moje duševne zablode.

Opomba: Inkriminirano robo sem prejel preko mejnega prehoda. Skoraj.

Včasih pa modro.

Včasih me Laško pivo prevzame.

Brezplačnike in reklame sem iz nabiralnika jadrno vrgel (zabrisal) v smeti. Naenkrat sem dobil slutnjo, da se v njih skriva še kakšno pismo zame. Vzel sem papirje iz koša in jih prelistal …

Na slutnje se ne bom več zanašal. Ne vem pa, kako je bilo ime dekletu na naslovnici. Mislim, da je zraven pisalo nekaj v smislu: “Vseeno mi je, če me vsi poznajo.”

Iskat grem besede. Stavke, pravzaprav. Na Dolenjsko cesto. Obul sem si nove čevlje, imam delno popisan list papirja in kuli.

Mogoče pa je imelo tole vseeno kak smisel:

Nisem bil Palestinec in sem se zato moral pretvarjati, da bi prišel v knjižnico. Sposodil sem si knjigo, ki je imela na naslovnici risbo, kjer se je zelje spajalo s kozličkom.

Ustanovil sem hlače. De jensko sem jim le spremenil namembnost. Po novem jih uporabljam pri početju, ki ga Star Trek enciklopedija definira takole: »Art form involving the creation of visual images through the application of viscous liquid pigments to a flat surface.«

Nisem ga še našel. Čeprav … meni bolj diši po jagodni torti.