Polžka u usta, ribico u usta
Torek, 22. julij 2008Polžke, pa prilepke, pa škarpeno, pa gofa, pa palamido, pa grdobino, pa fratra, pa ušato, pa (nisem 100% prepričan) triljo. Pa kaj še?
Polžke, pa prilepke, pa škarpeno, pa gofa, pa palamido, pa grdobino, pa fratra, pa ušato, pa (nisem 100% prepričan) triljo. Pa kaj še?
Namakat se grem. Mogoče doživim zamaknjenje.
Avto R Vikto R


Iskat grem besede. Stavke, pravzaprav. Na Dolenjsko cesto. Obul sem si nove čevlje, imam delno popisan list papirja in kuli.
Mogoče pa je imelo tole vseeno kak smisel:
Nisem bil Palestinec in sem se zato moral pretvarjati, da bi prišel v knjižnico. Sposodil sem si knjigo, ki je imela na naslovnici risbo, kjer se je zelje spajalo s kozličkom.
Vrhunska priložnost. TUKAJ! Res, ej! Ni hec.
Previsoko sem šel. Potem sem šel niže.
Ni se mi zgodilo sledeče (vsaj ne danes):
Dingdong. Vrata se odprejo. Pred mano stoji neznani deček in mi reče:
- ti si pa …… (tapata), ne?
- Ja.
- Še eno ulico naprej si doma.
Ob letu osorej ne grem v Balonijo. Tokrat v paru.
(Bilo mi je rečeno, da ni izključeno, da ne bom šel v bolanijo.)