Brancin, ki že več let prebiva v mojem hladilniku, zdi se mi, da nekje od leta 2004, je dobil ime. Od včeraj naprej ga kličem Stipe.1
Zahvala gre Resulu. Po steklenički medenega žganja, nekaj konjaka in dveh buteljkah je pogovor začel dobivati zares konstruktivne temelje, modre ideje so prišle na dan. Med drugim je moj prijatelj musliman zagovarjal idejo, da muslimani ne jejo svinjine, ker nasprotujejo kanibalizmu.2 Pogovor je tekel tudi o kolekciji oblačil za teroriste in pa seveda o možnostih malega domovanja, ki jih lahko v zamrzovalniku uredim za Stipeta – postelja, bazen.3